Blog

Bukova drva

Wed, 15 Dec 2010 11:44:33 +0000

Drva se uporabljajo za kurjavo v pečeh, kaminih in štedilnikih. Spadajo med obnovljive vire energije, saj se pri kurjenju drv ne proizvajajo novi toplogredni plini, kot je to značilno pri fosilnih gorivih. Proizvede se le toliko toplogrednih plinov kolikor jih je drevo v času svojega življenja vgradilo v les. Drva so najbolj naraven način proizvodnje toplote za ogrevanje ali pripravo hrane. Mnogi strokovnjaki na področju prehrane se strinjajo, da je hrana najbolj zdrava, če je pripravljena na ognju, katerega proizvaja les. Hrana se obdeluje počasi in na ta način se ohranijo vse zdrave sestavine v njej. Pri isti temperaturi nam daje toplota proizvedena iz lesa bolj topel občutek kot če ogrevamo stanovanje ali hišo z kurilnim oljem.

Les se med seboj zelo razlikuje, zato poznamo tudi različne vrste drv. Najbolj uporabljena so bukova drva, sledijo jim hrastova in v manjših količinah brezova. Pri drvih je glavni faktor vlaga v lesu. Za kurjavo se uporablja zračno suha drva oziroma drva z vlažnostjo od 15 % do 20 %. To vlago v lesu dosežemo s sušenjem lesa na prostem. Ta postopek naj traja vsaj pol leta. Doba sušenja naj ne traja več kot eno leto, saj les prične zgubljati svojo energijsko vrednost do 10% na leto. Drva za končno uporabo v kaminih in štedilnikih naj bodo dolžine od 25 cm in 33 cm. To so standardne dolžine, katere se prilegajo vsem standardnim kaminom in štedilnikom.

Priprava drv

Wed, 15 Dec 2010 11:00:53 +0000

Drva se pridobivajo iz manjvrednega lesa listavcev. Po poseku lesa v gozdu se hlodovino razvrsti v različne kakovostne razrede. Les primeren za kurjavo se nato prepelje v obrate za predelavo lesa. Tam se prvo hlode razreže na končno dolžino polen.

Te dolžine so 25cm, 33cm in 50cm. Potem pa se jih razcepi na manjše dele. Na primer, če ima hlod premer 20 cm se razcepi na štiri dele, če je debelejši pa na več delov.

Za cepljenje se je v preteklosti uporabljala sekira, sedaj pa so jih nadomestili hidravlični cepilci. V prodaji pa so tudi stroji, ki v enem prehodu hlod razreže na željene dolžine in hkrati cepi na željeno debelino in drva preko tansportnega traku skladišči na kupu. Drva se nato skladišči zložena ali v razsulu v pokritem skladišču, ki omogoča dobro prevetrenost, da se drva sušijo.

To sušenje traja pri optimalnih zunanjih pogojih najmanj pol leta ampak največ eno leto. Saj je znanstveno dokazano, da po enem letu začne les zgubljati svojo energijsko vrednost tudi do 10% na leto. Kar pomeni, da v petih letih les zgubi polovico svoje energijske vrednosti. Proces sušenja se lahko bistveno zmanjša z uporabo sušilnih komor, tam pa lahko les posušimo na končno vlažnost že v petih dnevih. Ko je sušenje končano se drva preloži v lesene zaboje ali pakira v vreče. Te se nato dostavi končnemu kupcu.

Kurilna vrednost lesa in fosilnih goriv

Fri, 08 Oct 2010 18:25:58 +0000

Energijska vrednost goriva izraža količino energije, ki se sprosti med popolnim izgorevanjem enote mase goriva. Zaradi vsebnosti vode v lesu ločimo med naslednjimi energijske vrednosti: kurilnostjo in zgorevalno toploto.
Osnovna lastnost goriv je kurilnost. Kurilnost lesa je količina toplote, ki nastane pri popolnem izgorevanju enote goriva. Izražamo jo v kWh (kilovatna ura) in MJ (mega joul).

Na kurilno vrednost lesa vplivajo vlažnost lesa, kemična zgradba, gostota lesa, drevesna vrsta in zdravstveno stanje lesa. Z povečevanjem vsebnosti vode se niža kurilna vrednost lesa, saj se del energije, ki se sprosti med procesom izgorevanja, porabi za izhlapevanje vode. Gostota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces izgorevanja (les z večjo gostoto zgoreva počasneje). Tudi ohranjenost lesa bistveno vpliva na kurilno vrednost, saj ima npr. trohneč les manjšo gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost. Kurilnost se razlikuje glede na posamezne sestavine v lesu, saj je kurilna vrednost pri iglavcih za 2% višja kot pri listavcih. Razlog je v višji vsebnosti lignina in delno tudi v višji vsebnosti smole, voska in olja, ki se pojavlja pri iglavcih.

V praksi velikokrat potrebujemo enostavne primerjave med lesnimi in fosilnimi gorivi zlasti takrat, ko se odločamo za spremembo načina ogrevanja. Kurilno vrednost 1000 litrov kurilnega olja lahko enačimo z 5–6 m³ nasutih polen listavcev ali 7-8 m³ nasutih polen iglavcev.

Primerjava kurilnosti lesnih goriv z nekaterimi fosilnimi gorivi:

GORIVA                 KURILNE VREDNOSTI
              v MJ             v kWh
Kurilno olje   38,60 MJ/l   10,70 kWh/l
1 kg lesa           14,40 MJ/kg   4,00 kWh/kg
Naravni plin      36 MJ/m³          10kWh/m³
Premog             27,60 MJ/kg       7,67 kWh/kg

Cene lesa so dostopne v spletni trgovini www.kurjava.si, cene fosilnih goriv pa so javno dostopne. Zato si lahko sami izračunate, koliko prihranite, če se ogrevate z lesom.

Vrste lesnih goriv

Mon, 13 Sep 2010 13:54:07 +0000

Lesna goriva so lahko različnega izvora in jih najdemo v različnih tržnih oblikah.
Gre za vrsto biogoriv, ki posredno ali neposredno izvirajo iz lesne biomase.
V energetske namene uporabljamo naslednje oblike lesnih goriv:

1. Drva: les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v
napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš
oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 15 -100 cm.

2. Polena: les, ki je nasekan z ostrimi sekalnimi ali cepilnimi napravami. Običajna dolžina polen je od 15 – 50 cm. Za pripravo in rabo polen se porabi veliko ročnega dela, ampak so v Sloveniji še vedno najpogosteje uporabljena oblika lesa.

3. Cepanice: energetski les, razcepljen in razrezan večinoma na dolžino 50 cm ali več.

4. Okroglice: okrogel energijski les, razrezan večinoma na dolžino 50 cm ali več.

5. Lesni sekanci: nasekana lesna biomasa v obliki koščkov z določeno velikostjo
delcev, ki se izdelujejo z mehansko obdelavo z ostrim orodjem. Lesni sekanci so nepravilne pravokotne oblike in značilne dolžine od 8 cm ter z majhno debelino v primerjavi z drugimi dimenzijami. Glavna prednost je v sodobnih kurilnih napravah, ki omogočajo avtomatsko doziranje sekancev v kurišče. Sekance izdelamo s sekalnikom in so izdelani iz manjvrednega, drobnega okroglega lesa, kosovnih lesnih ostankov in odpadnega lesa.

6. Žagarski in drugi ostanki: za uporabo v energetske namene uvrščamo tudi vse kosovne ostanke primarne obdelave
lesa. Ti ostanki so odrezki, žagovina ter ostanki nadaljnjih predelav lesa, za katere ni zaželeno, da imajo dodane okolju škodljive dodatke. Za uporabo v energetske namene uporabljamo tudi odslužen les in lesno embalažo.

Kurilna sezona

Mon, 13 Sep 2010 13:48:19 +0000

Trajanje ogrevalne oz. kurilne sezone se računsko določa na podlagi temperature zraka. Za prvi dan ogrevalne sezone se šteje dan po tistem, ko je v drugi polovici leta ob 21.uri tri dni zapored temperatura zraka nižja ali enaka +12 °C. Zadnji dan ogrevalne sezone je tretji zaporedni dan v prvi polovici leta, ko je ob 21. uri temperatura zraka višja od
+12 °C in po tem dnevu ob 21. uri živo srebro trikrat zapored ne pade več pod omenjeno vrednost temperature zraka. Trajanje ogrevalne sezone je število dni med prvim in zadnjim dnem ogrevalne sezone. Ogrevalna sezona po Sloveniji v večini nižinskih krajev z nadmorsko višino do 500 m traja okoli 6 do 8 mesecev.

Trajanje ogrevalne sezone se lahko med posameznimi kraji in stanovanjskimi zgradbami močno razlikuje. Do teh razlik prihaja tako zaradi različnega podnebja, kakor tudi zaradi razlik v gradnji in toplotni izolaciji zgradb. Ker se trajanje ogrevalne sezone določa na podlagi temperature zraka, lega stanovanjske zgradbe vpliva na začetek in konec ogrevanja.

Z naraščajočo nadmorsko višino temperatura zraka pada, zato je trajanje ogrevalne
sezone v krajih z višjo nadmorsko višino daljše. Na dolžino ogrevalne sezone
pomembno vplivata tudi osojna in prisojna lega in lokacija zgradbe. Pri lokaciji je pomembna zlasti okolica, ki lahko trajanje ogrevalne sezone skrajšuje (npr. mestno okolje) ali pa podaljšuje ( kotline, mrazišča).