Drva se pridobivajo iz manjvrednega lesa listavcev. Po poseku lesa v gozdu se hlodovino razvrsti v različne kakovostne razrede. Les primeren za kurjavo se nato prepelje v obrate za predelavo lesa. Tam se prvo hlode razreže na končno dolžino polen.
Te dolžine so 25cm, 33cm in 50cm. Potem pa se jih razcepi na manjše dele. Na primer, če ima hlod premer 20 cm se razcepi na štiri dele, če je debelejši pa na več delov.
Za cepljenje se je v preteklosti uporabljala sekira, sedaj pa so jih nadomestili hidravlični cepilci. V prodaji pa so tudi stroji, ki v enem prehodu hlod razreže na željene dolžine in hkrati cepi na željeno debelino in drva preko tansportnega traku skladišči na kupu. Drva se nato skladišči zložena ali v razsulu v pokritem skladišču, ki omogoča dobro prevetrenost, da se drva sušijo.
To sušenje traja pri optimalnih zunanjih pogojih najmanj pol leta ampak največ eno leto. Saj je znanstveno dokazano, da po enem letu začne les zgubljati svojo energijsko vrednost tudi do 10% na leto. Kar pomeni, da v petih letih les zgubi polovico svoje energijske vrednosti. Proces sušenja se lahko bistveno zmanjša z uporabo sušilnih komor, tam pa lahko les posušimo na končno vlažnost že v petih dnevih. Ko je sušenje končano se drva preloži v lesene zaboje ali pakira v vreče. Te se nato dostavi končnemu kupcu.
